Ko otrok sedi za skupno mizo in opazuje starejše pri jedi, se mora počutiti kot del skupnega procesa.
Ko otrok začne jesti sam, imajo starši več časa za gospodinjska opravila ali pripravo obrokov. Zato mnogi razmišljajo o tem, kako bi otroku pomagali, da se hitreje nauči te veščine. Pri tem je treba opozoriti, da lahko to traja več mesecev. Vendar lahko starši to fazo bistveno poenostavijo in pospešijo, če vnaprej preučijo tukajšnje nasvete in izberejo ustrezne metode.
Kdaj začeti šolanje
Za začetek šolanja ni starostnih meril. Otroci pa so vsi različni in materam je veliko lažje, da otroka hranijo same, kot da bi hrano čistile ne le od njega, ampak tudi od vsega, kar jih obdaja. Vendar je bolje, da ne zamudite primernega trenutka, zlasti če obstajajo naslednji “signali”:
- Otrokov poskus, da bi začel jesti samostojno. Tudi z rokami;
- povečano zanimanje in vztrajanje pri prijemanju otroške žličke ali vilice.
Otroka lahko naučite samostojnega prehranjevanja od 9. meseca dalje, ko že poskuša posnemati odrasle in ponavljati njihova dejanja. Tudi za mizo. In potem – “ponavljanje je mati učenja”. In vse, kar mu bo prej ali slej začelo uspevati.
Zgodaj dati otroku otroško žlico ali vilice, seveda lahko, vendar le kot igračo, ki jo bo postopoma obvladal (udarjanje, metanje, žvečenje). Na naslednji stopnji pa jo bo dojemal kot nekaj znanega.
Optimalne oblike in pogoji učenja
Ko otrok sedi za skupno mizo in opazuje, kako starejši jedo, se mora počutiti kot del skupnega procesa. Pri tem ne odvračajte njegove pozornosti s prižganim televizorjem ali čim podobnim. Otroku dajte pravico do izbire. Zdaj številni proizvajalci posebnega pribora za dojenčke v kompletu poleg žlice ponujajo tudi vilice. Oba sta enako varna. Če je otroku iz nekega razloga vilica bolj privlačna, naj se uči na njej. Pri tem “dizajnu za dojenčke” med njima še vedno ni bistvene razlike. Vendar bo otrok zadovoljen s postopkom, vi pa boste zadovoljni z rezultatom.
Moralno se je treba pripraviti na to, da otrok sprva ne bo naredil vsega. Nikakor pa mu tega ne smete očitati, ga grajaiti ali mu odvzeti pripomočkov in ga začeti hraniti samostojno. Tako se ne bo ničesar naučil, zato se ne bo učil, negativna čustva pa bodo ostala v spominu. Nasprotno je bolje, da mu z nasmehom in prijaznimi pripombami nekoliko pomagamo pri usklajevanju gibov. In ga veselo pohvalite, če je vse uspelo.
Bolje je začeti z njegovo najljubšo kašo, kar bo še povečalo pozitivnost. Poleg tega jo majhen otrok lažje obvlada. Ne pritiskajte na otroka. Dajte mu le minuto za počitek, saj je zanj to tako, kot če bi odrasel človek prvič vozil avtomobil.
In kar je najpomembneje – brez prisile. Ko bo odrasel, se bo želel učiti. V nasprotnem primeru ga lahko za dolgo časa odvrnete od učenja. In to bo podano veliko težje kot “po mili volji” in na pozitivno noto.
