Foto: iz odprtih virov
Čustveno odmaknjen ali odsoten oče lahko povzroči težave pri vzpostavljanju zaupanja pozneje v življenju.
Doktor znanosti in ameriški psiholog Mark Travers je pojasnil, kako lahko dolgotrajni problemi s starši negativno vplivajo na vaše osebno življenje.
“Pomembno je, da te težave ne pomenijo nujno, da ima nekdo slab odnos s starši ali celo, da je odraščal brez njih. Namesto tega odražajo neizpolnjene čustvene potrebe ali nerazrešene travme navezanosti iz otroštva in sčasoma oblikujejo naš odnos do drugih v odrasli dobi,” je v članku za Forbes povedal strokovnjak.
Dodal je, da so te težave v psihologiji znane kot “starševska travma” – oziroma “materinska travma” in “očetovska travma”.
Povedal je, kako se lahko kažejo v romantičnih odnosih:
“Materinska travma” v odnosih
V večini primerov se “materinska travma” pojavi zaradi določene prelomnice v otroštvu: ko lahko matere postanejo čustveno nedostopne ali pretirano kritične.
Ne glede na poseben temeljni vzrok se te posledice običajno delijo na dva splošna vzorca: iskanje pretirane potrditve pri partnerjih ali njihovo odrivanje, da bi se izognili ranljivosti.
Poleg iskanja potrditve lahko nekateri ljudje v svojih odnosih iščejo tudi dinamiko “skrbnika”. Kot je pokazala revija The Journal of Psychotherapy Practice and Research, lahko nezavedno poskušajo najti partnerja, ki je na neki način podoben idealizirani različici njihove materinske figure – rezultat tega, kar so zgodnji psihologi imenovali “Ojdipov kompleks”.
Po drugi strani pa se lahko nekateri ljudje odzovejo tako, da se povsem izogibajo intimnosti. Če je bila materinska figura oblastna, lahko otrok odraste s strahom pred takšno stopnjo bližine in se za vsako ceno izogiba izgubi svoje avtonomije, tako kot je to počel v otroštvu.
“Očetovska travma” v odnosih
Kot je pojasnjeno v študiji v reviji Australian and New Zealand Journal of Family Therapy, tako pri moških kot pri ženskah “očetovske rane” pogosto izhajajo iz opazovanj v otroštvu. Čustveno odmaknjen ali odsoten oče lahko pozneje privede do težav pri vzpostavljanju zaupanja, težav z avtoritetami ali težav s samospoštovanjem.
“Očetova travma” se lahko kaže na dva nasprotna načina: oklepanje partnerjev zaradi stabilnosti ali ohranjanje čustvene distance kot samozaščitni ukrep.
To pomeni, da v nekaterih primerih osebe z globoko zakoreninjeno “očetovsko travmo” lahko ugotovijo, da jih privlačijo partnerji, ki jim nudijo občutek varnosti in vodstva. V drugih primerih pa lahko iščejo odnose, v katerih so sami svetilnik varnosti in vodenja.
Glede na študijo Child Abuse Review iz leta 2012 je tovrstna “očetovska travma” posledica razširjene patriarhalne norme: moški bi se morali osredotočiti izključno na vzdrževanje reda in pri tem ostati čustveno stoični.
