Današnje otroke vzgajajte drugače, kot so oni vzgajali vas
Mali človek se na tem svetu pokaže, kaj zna in zmore – pogosto si vzame zgled od staršev, drugih odraslih ali otrok. Tudi če se je napačno odločil, ga ne smete kaznovati – razložiti mu morate. Še toliko bolj si velja zapomniti, da otrokom ne smete prepovedovati, da jih ne bi travmatizirali do konca življenja.
Česa otroku nikakor ne smete prepovedati
Današnji starši se verjetno zelo dobro spominjajo, kako so bili vzgojeni. Le redki se lahko pohvalijo s tem, kar so videli in slišali v svojem otroštvu – praviloma smo odraščali v težkih razmerah. Zdaj se je svet spremenil in različni psihologi se križem rok spopadajo z nasveti, kaj se sme in česa se ne sme početi z otroki, kako se smemo in kako se ne smemo obnašati. Če želite biti avtoriteta za svojega otroka, si zapomnite, česa ne smete kaznovati in česa otrokom ne smete prepovedati.
Vprašajte
Obstajajo starši, ki jih motijo nenehni “zakaj” iz otrokovih ust, razjezijo se – takrat otrok misli, da ne sme postavljati vprašanj. V resnici je bolje, da ste potrpežljivi, saj otroci sprašujejo vse po vrsti, pa ne zato, ker bi vas želeli razjeziti, temveč zato, ker so prvič na tem svetu, vse naokoli jim je zanimivo in nerazumljivo.
Biti samostojen
Vsi ne razumejo, zakaj otroku ne bi smeli prepovedati pomivanja posode, pometanja tal ali izbire lastnih oblačil. Dejstvo je, da se bo deček ali deklica, ki se bo od zgodnjega otroštva naučil nekaj narediti samostojno, nadalje lažje spopadel z drugimi nalogami. Če boste vse naredili sami, ne da bi otroku dovolili tudi preproste stvari, ne bo mogel spoznavati sveta, delati napak in se česa naučiti.
Zavrnite
Na igriščih lahko pogosto vidite otroke, ki drug drugega prosijo za igrače, starši pa to vedenje spodbujajo na vse možne načine. Če nenadoma neki otrok noče dati svoje igrače drugemu otroku, ga mama in oče zaradi tega okarata. To ni pravi način, vendar se lahko poskušate postaviti v otrokove čevlje. Včasih ne želite z nekom deliti tistega, kar vam je drago? Zakaj bi to moral storiti vaš otrok? Ohranite ravnovesje – sinu ali hčerki razložite, da je deljenje z drugimi potrebno, pohlep je slab, a če tega ne želi, ima pravico to storiti.
Jokanje
Eno izmed najbolj priljubljenih vprašanj psihologom se sliši takole – starši ne razumejo, zakaj otroku ne morete prepovedati, da bi jokal. Praviloma to velja za sinove, navsezadnje “moški ne jokajo”. Vendar je takšno stališče zelo tanek led. Tvegate, da boste v otroku zatrli čustva, potem pa se bodo ta kopičila in se pokazala na drug način. Kako točno in kdaj – nihče ne ve. Naj mali človek čuti in doživlja, če je padel in ga fizično boli ali se je užalil in ga moralno boli – naj joka.
Skrivanje skrivnosti pred starši
Odraščanje je težaven proces, saj otrok postopoma začne pred vami skrivati skrivnosti. Mnoge mame in očetje v želji, da bi zaščitili svoje otroke, poskušajo pritiskati in zahtevati preglednost v odnosih. To ne pripomore k ravni zaupanja – bolj ko boste otroku “zategovali ovratnik” – prej bo želel ovratnik strgati in se popolnoma oddaljiti od agresorja. V tem primeru ste.
Jeza in užaljenost
Vsakdo ima slabe dneve, otroci niso izjema. Seveda bi vsak od nas rad živel v idealnem svetu, v katerem nihče nikoli ne joče, ni utrujen, ni razdražen in v katerem na nebu svetijo mavrice, naokoli pa galopirajo rožnati poniji. V resničnem življenju ni nikoli tako – tako odrasli kot otrok lahko doživljata negativna čustva.
Vprašanje je, kako jih doživljate in kaj učite svoje otroke. Normalno je, da se počutiš nezadovoljnega z nečim, ni pa normalno, če to izraziš na primer z nasiljem. Takrat vaša naloga ni, da v otroku zatrete negativnost, temveč da ga naučite, kako se z njo spopasti.
